Počasi in nežno s polžki v hiškah
Nekateri ljudje hote, ali nehote, naredijo vse, da se izogibajo čutenjem. Skrivajo se v svojih polžjih hiškah. Pri tem se opeharijo za življenje v polnosti. In niso sami krivi za to, da ravnajo tako. Doma, v primarnih odnosih z mamo in/ali očetom so bili v svojih čutenjih nesprejemljivi. Zato jih ne obsojajmo, če bežijo pred čutenji. Ne snemajmo jim obramb na silo. Ne drobimo njihove polžje hiške v kateri se skrivajo. Objemimo jih tako kot so in počasi zares počasi, ko bojo doživeli, da je ob nas dovolj varno, bojo lahko začeli dozivljati čutenja in se jih počasi počasi učili ob nas tudi zdržat in izražat.
Kako po počitnicah nazaj v šolo in službo?
Za začetek s hvaležnostjo za vse kar smo lepega v času počitnic doživeli skupaj. Gotovo imamo iz počitnic fotografije. Čeprav ni več moderno, da jih razvijamo, ker jih imamo na telefonih in računalnikih, si lahko razvijemo nekaj fotografij in si jih damo nekam blizu, k računalniku na delovni mizi v službi, če jih imamo na računalniku morda kar na prvo stran računalnika, da nas bojo razveseljevale takoj, ko bomo odprli računalnik v službi. Za otroke, ki uporabljajo računalnik velja enako. Lahko pa jih zataknemo tudi v šolske zvezke in knjige. Iz njih lahko naredimo prikupne knjizice, ki jih bojo otroci, tudi mlajši, nekaj časa nosili s sabo v šolo in vrtec ali jih bojo prelistavali doma. Spomini, kako nam je bilo lepo v času počitnic, naj živijo z nami še kar nekaj časa. Tako bomo olajšali prehod nazaj v rutino vsakdana, v vse obveznosti, ki nas čakajo. Prav je tudi, da prevladajo dobri in lepi spomini nad tistimi, ko tudi v času počitnic ni bilo vse tako idealno kot smo si želeli, da bi bilo. Otrokom bo prehod nazaj v šolo in vrtec pomagal prebroditi kakšen spominek, ki so si ga prinesli iz počitnic, naj ga nesejo s sabo. Bilo nam je lepo, bili smo skupaj in otroci bojo povsem normalno doživljali tesnobo separacije in začetka starih obveznosti. Pomagajmo jim z lepimi spomini. Pa tudi tako, da smo v prvem tednu čim prej skupaj doma in čim več časa tudi doma preživimo skupaj. Tako bo prehod za vse lažji.
Carmen Breznikar Ruparčič